Kadenca v glasbi

Cadenza v harmoniji - glasba gre na potovanje 

• Beseda kadenca izhaja iz latinske besede cadere = pasti. Gre torej za zaporedje akordov, ki padajo od enega ključa do drugega.
• Kadenca se vedno začne pri tako imenovanem osnovnem ključu. Za C -dur je to C -dur, za G -dur pa G -dur itd. Osnovni ključ določa izhodišče, od katerega se začne harmonično potovanje.
• V zgodovini glasbe se je razvilo veliko različnih kadenc. Najpomembnejša pa je "polna kadenca".
• Praviloma se to začne, kot že omenjeno, v osnovnem ključu - v našem primeru C -dur. Nato se harmonično potovanje dvigne za štiri stopnice ali tone in pristane v F -duru. Toda to je le postanek. Ko je tam, se premakne še korak navzgor, pristane v G -duru in se od tam vrne k osnovnemu ključu.
• Skladatelji so se od Johanna Sebastiana Bacha do Beethovna držali pravila, da je treba glasbo vedno vrniti k osnovnemu ključu s pomočjo kadence.
instagram viewer


Pišite kadenco - tako deluje

Pisanje kadenc je pri pouku glasbe pogosto nepriljubljena naloga. Z …

• Skladatelji Schubert, Brahms, Schumann in predvsem Richard Wagner v svojem "Tristanu" so šli skladno po novih in včasih zelo kompleksnih poteh.

Cadenza v instrumentalnem koncertu - glasba se lahko prosto razvija

• V instrumentalni glasbi običajno najdete kadenco na solističnih koncertih. Tukaj solist nekaj časa sam izvaja svojo vlogo, preden se orkester znova zažene in ga še naprej spremlja.
• V Mozartovih časih je bilo običajno, da je solist ta del koncerta prosto oblikoval z improvizacijo kadence. Takratni solisti niso morali igrati le po notah, temveč so morali pokazati tudi, da znajo svobodno igrati.
• Kljub temu so za to brezplačno igro seveda obstajala pravila. Brezplačna igra bi morala odražati značaj dela in vsaj prevzeti glavno glasbeno temo, seveda pa je morala na koncu spet pasti v osnovni ključ.
• Mozart je solista razbremenil spontanega, improviziranega dela koncerta s sokomponiranjem tega dela za svoje klavirske koncerte. Zdi se, da je bila Beethovnu ta običaj všeč, saj je za svojih 5 klavirskih koncertov sestavil tudi kadenco.
• Znani solisti so nato za velike koncerte sestavili znane samostojne prehode. Na primer, violinist Fritz Kreisler je sestavil kadenco za Beethovnov violinski koncert, Joseph Joachim pa za Brahmsov. K temu se vedno znova zatekajo veliki virtuozi našega časa
• Zato se danes na klasičnih koncertih improvizacija redko izvaja. Šele v jazzovski glasbi so to umetnost znova odkrili in znova in znova z velikim navdušenjem izvajali.