Popolnoma kafkijansko
Mladenič se zbudi preoblikovan v žuželko. Čeprav se to morda sliši nepredstavljivo, je nekomu to uspelo narediti zamislivo, čeprav le za trenutek. Franz Kafka je kot mojster vse nesmiselne absurdnosti in globokega pomena postal eno največjih imen nemške književnosti. Noben učenec se njegovemu delu ne more izogniti, v slovar je vstopil celo z izrazom kafkiščina. Kljub vsemu še vedno obstajajo nesoglasja glede pomena njegovega dela.
Tipološki vidiki - tipologija Franza Kafke
Kafkovi romaneskni fragmenti in zgodbe uspevajo v močnih kontrastih in v izrazito antitetičnem vizualnem jeziku, ki ga pogosto imenujejo izvor vsega "filmsko-literarnega pripovedovanja zgodb".
- Bolj kot skoraj vsak drugi avtor je Kafka v svojem celotnem delu uporabil ponavljajoče se motive Literarni znanstveniki tipologija avtorja v smislu pogleda Vladimirja Proppa na tipološko razvrstitev omogoča.
- Če bi kdo želel preizkusiti takšno tipologijo, bi moral biti Kafkin nagib k polarnim motivom bolj neskončen Omenjeni so široki in zatiralski zožitvi, ki so vedno zasnovani kot odraz notranjega delovanja Kafkinih protagonistov je.
- Kafkini liki se običajno znajdejo v navidezno brezupnih situacijah, čeprav so zoženi pogosto reproducirane na ravni slike z motivi, kot so ozke uličice, ozke ulice ali obzidane mestne četrti volja.
- Da bi zožitev postala še bolj opazna, jo Kafka pogosto nasprotuje motivu naravnega prostranstva. Pogosto opisuje prizore, kot so polja in vodna telesa, ki se zdijo neskončna, hkrati pa omejuje navidezno neskončnost. Megla na primer visi nad dejansko neskončnostjo polj ali kamnin, kar omejuje brezmejnost opisanih vodnih površin.
- Zaradi kontrasta med širino in ozkostjo se zdi, da je ozkost še bolj tlačna. Kafka za krepitev uporablja stilsko napravo polarnosti in antitetike. Njegovi protagonisti hrepenijo po neskončnosti, hrepenijo po izhodu, vendar se jim zdi, da so ujetniki svojega položaja.
- S tem Kafka svojemu protagonistu v bistvu vedno da pot iz stiske. Na primer, opisuje prizore, kot so ozki prostori, v katerih so njegovi protagonisti, vendar opisuje takšne prostore večinoma kot soba z okni, iz katerih si lahko predstavljamo prostranstvo, ali pa omenja možne izginjajoče točke - npr. Vrata.
- Kafka ne dojema situacij, iz katerih je kljub vsem omejitvam mogoče predvideti izhod, ker želi, da njegov protagonist najde izhod. Največkrat tega ne najdejo in so obtičali v položaju zapora.
- Zaradi dejstva, da bi Kafkini liki lahko rešili njihov na videz brezizhoden položaj, pa tega še vedno ne stori, se bralci počutijo še bolj stisnjene. Kafkini protagonisti so odgovorni za zapor, ker čeprav hrepenijo po razdalji in Čeprav bi se lahko znebili lastne stiske, ne izkoristijo svoje priložnosti, da bi izbruhnili in ostali Zaporniki.
Fragmentarni roman Franza Kafke "Der Proceß" je še posebej dvoumen ...
Interpretacija vseh kafkijanskih del
Kafkovi liki so sami ujetniki, Kafkino človeško bitje je ujetnik svoje vrste, s čimer krši nepisane ali zapisane zakone Človeštvo ali celo sam se znajde v pogosto nesmiselni, a vedno absurdni in skrivnostno mračni situaciji, iz katere se kljub vsem naporom komaj umakne sposoben.
- Če je zgornje osnovno bistvo iz Kafkinih spisov mogoče filtrirati tudi skozi literarno analizo, potem je to interpretacija od Kafkovega dela do danes zelo kontroverzno.
- Nekateri Kafkine spise razlagajo kot verske izjave, ki pod vplivom Nietzscheja poudarjajo brezbožnost in nesmiselnost želijo razjasniti človeški obstoj, drugi želijo prepoznati zlasti biografske vidike v Kafkinih zgodbah in drobcih romanov, glej spodaj med drugim v Kafkovi "The Metamorphosis", ki naj bi reproducirala težak odnos v konfliktu med generacijami, v katerem je Kafka po svoje Oče je stal.
- Prav tako je literarna štipendija Kafkovo delo ocenjevala kot družbeno kritiko, ki se osredotoča predvsem na krivice, Kaos in brezpravje sveta ter očitno nesmiselna obsedenost z raziskovanjem človeštva so postali jasni želim.
- Ponavljajoči se motiv postelje kot kraja nastanka vsega zla zdaj prav tako enostavno omogoča psihološko interpretacijo Kafkinih spisov. Tako je na primer s posteljo, sanjskim svetom in s tem pa lahko vse podzavestno povezujejo, kaj si je mogoče zamisliti razlago podzavesti in super-ega kot največjega človeškega sovražnika moč.
- Ne glede na to, kako bi si kdo želel razlagati Kafkovo delo, je vsekakor gotovo, da je Franz Kafka kot eno najpomembnejših nemških pisateljev moderne dobe - morda celo vseh časov lahko.
Njegov mračni pogled na svet v smislu kafkijščine, reproduciran v konstrukcijah resničnih nepredstavljivih svetov, in njegov talent, da trezno strezni te nepredstavljive svetove ravnati z njimi tako, da bodo bralcu postali možni, so od Kafke naredili legendo, o kateri si sam verjetno v življenju ne bi niti sanjal.
